31. december 2013

Brez novoletnih zaobljub

Bilo je enkrat pred letom 2010, ko sem se v izbrani družbi poslavljal od starega leta. Silvestrski večer se je začel že kmalu po eni popoldne in do poslednje ure se je nabralo kar nekaj promilov, da o inhalacijskih učinkih domačega zelišča, med v družbo tolerantno sprejetimi vegetarijanci, niti ne govorim. Na neki prelomni točki se je odprla tudi debata o novoletnih zaobljubah in spremembah, ki nam bodo pomagale zaživeti novo leto v polnosti ter vseobsegajočem zadovoljstvu in sreči. Težko bi časovno umestil tisto točko, ko se je nek brezoblični slehernik dvignil in naznanil: "Živi tako, kot da je vsak dan tvoj zadnji!" V potrditev te puhle misli, ki jo je pobral kdovekje in kdovekdaj je še dvakrat prikimal in se nato vrnil v nadvse razlezeno stanje na kavču. Povsem naravno bi bilo, da bi se večer nadaljeval z razpravo ob ponujeni hipotezi, če ne bi prišlo do izpada. "Jaz nočem umreti tako mlad!" se je zadrl, ker mu je uspelo idejo poslednjega dne življenja vzeti povsem za svojo. Ni tako lahko pomiriti šmrkavo in objokano gmoto izbuljenih rdečih oči kot bi si lahko mislil. Predvsem kadar nisi prepričan, da lahko osnovne pogoje preživetja sebi zagotavljaš. Previdno smo vstopili v novo leto...

Ni komentarjev:

Objavite komentar